Page 9 - richard_bach_iluzije

Copyright © za slovenski jezik Iskanja d.o.o. Ljubljana, 2013
rekel, ne da bi povzdignil glas. Tako sem se navadil na svoj
na~in privabljanja ljudi (’Zgoraj je zajam~eno deset stopinj
hladneje! Pridite gor, kjer samo pti~ki in angelci letajo! Vse
to za bore tri dolarje, dvanajst ~etrtink iz vaše mošnje ali
`epa…’), da sem kar pozabil, da bi lahko obstajal še kak
drug na~in. Sam leteti in preva`ati ljudi ni tako preprosto.
Navajen sem bil, a še vedno je veljalo: ~e ne vozim potnikov,
ne jem. Zdaj ko sem se lahko mirno usedel in moja ve~erja ni
bila odvisna od zaslu`ka, sem se sprostil in opazoval.
Deklica je ostala zadaj in prav tako opazovala. Svetli lasje,
rjave o~i, porjavel obraz. Tukaj je bila zaradi dedka. Ni hotela
leteti.
Obi~ajno je ravno nasprotno, `eljni otroci in previdni odra-
sli, toda ~lovek dobi ob~utek za te stvari, ~e so mu vsakdanji
kruh, in vedel sem, da deklica ne bi letela z nama, pa ~e bi jo
~akala vse poletje.
“Kateri od vaju, gospoda…?” je vprašal mo`.
Shimoda si je nalil kozarec vode. “Richard vas bo peljal,
jaz še malicam. Lahko pa po~akate, ~e ho~ete.”
“Ne, gospod, pripravljen sem. Lahko letiva ~ez mojo
kmetijo?”
“Seveda,” sem rekel. “Samo poka`ite, kam bi radi, gos-
pod.” Spalno vre~o, torbo z orodjem in lonce sem umaknil iz
sprednje kabine Fleeta, mo`akarju sem pomagal do sede`a
in ga zaprl noter. Potem sem sko~il v zadnjo kabino in se
privezal.
“Mi zavrtiš propeler, Don?”
“Ja.” S sabo je vzel kozarec z vodo in se postavil ob
propeler. “Kako bi rad?”
“Vro~e in zavrto. Porini po~asi. Impulz bo prešel naravnost
iz tvoje roke.”
Vedno, kadar kdo zavrti Fleetov propeler, ga porine pre-
hitro in stroj zaradi zapletenih vzrokov no~e v`gati. Toda ta

26