Page 8 - richard_bach_iluzije

Copyright © za slovenski jezik Iskanja d.o.o. Ljubljana, 2013
“Edino u~enje, ki kaj pomeni, je, da sem sam svoj gospod
in da delam, kar ho~em. Saj ga ni, toda ~e bi bil na zemlji
kdo, ki bi me lahko nau~il ve~ od tega, kar si `elim vedeti,
kot me lahko nau~i moje letalo in nebo, bi ga takoj odšel
iskat. Ali njo.”
^rne o~i so zrle vame. “Kaj ne verjameš, da te nekdo
vodi, ~e se ho~eš to res nau~iti?”
“Vodi me, da. Kaj ne vsakega? Vedno se mi je zdelo, da
nekdo pazi name.”
“In misliš, da te bo pripeljal do u~itelja, ki ti lahko
pomaga.”
“Ja, ~e u~itelj slu~ajno nisem sam.”
“Mogo~e gre to tako,” je rekel.

Po cesti je pripeljal nov, moderen vla~ilec, ki je dvigal gost
oblak prahu, in se ustavil ob robu pašnika. Vrata so se odprla
in izstopila sta star mo` in deklica desetih let. Bilo je tako
mirno, da je prah obstal v zraku.
“Vozite za denar, kaj?” je vprašal mo`.
Travnik je našel Donald, zato sem mol~al.
“Da, gospod,” je rekel `ivahno. “Bi leteli?”
“In ~e bi, boste prevra~ali kozolce in po~eli vragolije z
mano tam gori?” Me`ikal je in gledal, ~e sva razumela njegovo
prostaško, kme~ko govorico.
“^e ho~ete, bom, ~e no~ete, ne bom.”
“Domnevam, da ho~ete zara~unati gospodovo sre~o.”
“Tri dolarje na roke, gospod, za deset minut v zraku. To
je triintrideset in tretjina centov na minuto. Ljudje pravijo, da
se spla~a.”
Zoprno mi je bilo sedeti brez dela in poslušati, kako
mo`akar opravlja svoj posel. Vendar mi je bilo vše~, kar je

25