Page 7 - richard_bach_iluzije

Copyright © za slovenski jezik Iskanja d.o.o. Ljubljana, 2013
Lagal je. V petih tednih po travnikih se vsako letalo uma`e
in po tleh kabine se nabere trava, ne glede na to, kdo si, ~e še
tako paziš. Toda ta stroj… niti kapljice olja na vetrobran-
skem steklu niti travice na sprednjih robovih kril in repa,
nobene mušice zme~kane na propelerju. To je nemogo~e za
letalo, ki leti skozi illinoisko poletje. Letalo sem pregledoval
še pet minut, potem sem šel nazaj in sedel nasproti pilota v
seno pod krilo. Ni me bilo strah, de~ko mi je bil še vedno
vše~, toda nekaj je bilo narobe.
“Zakaj la`eš?”
“Nisem se zlagal, Richard,” je rekel. Tudi na mojem letalu
je napisano ime.
“Prijatelj, nih~e ne more s Travel Airom ves mesec preva-
`ati potnikov brez made`a olja, vsaj malo prahu, majhne
praske na letalu. Za bo`jo voljo, malo trave po tleh kabine?”
Mirno se je nasmehnil. “So stvari, ki jih ne razumeš.”
V tistem trenutku je bil skrivnostno bitje z drugega planeta.
Verjel sem mu, vendar si njegovega letala, ki je po~ivalo na
poletni jasi, nisem znal razlo`iti. “Res je. Toda nekega dne jih
bom razumel vse. In takrat boš imel moje letalo lahko ti,
Don, ker ga za letenje ne bom potreboval.”
Z zanimanjem me je pogledal in dvignil svoje ~rne obrvi.
“Oh? Razlo`i mi.”
Bil sem navdušen. Nekdo je hotel slišati mojo teorijo!
“Ljudje dolgo ~asa niso mogli leteti, vendar ne verjamem,
da zato, ker so mislili, da to ni mo`no in se zato niso nau~ili
prvih osnovnih zakonov aerodinamike. Jaz ho~em verjeti, da
obstaja neki drugi zakon: ne potrebujemo letal, da bi leteli
ali šli skozi stene ali na planete. Nau~imo se lahko brez strojev.
^e ho~emo.”
Resno se je rahlo nasmehnil in prikimal. “In misliš, da se
boš to, kar se `eliš nau~iti, nau~il tako, da za tri dolarje
preva`aš ljudi?”

24