Page 5 - richard_bach_iluzije

Copyright © za slovenski jezik Iskanja d.o.o. Ljubljana, 2013
Pilot Travel Aira je sedel v senu, s hrbtom naslonjen na
levo kolo svojega letala in me gledal.
Pribli`no pol minute sem ga gledal tudi sam, za~uden
nad skrivnostnostjo njegovega miru. Sam ne bi mogel tako
mirno sedeti in gledati, kako drugo letalo pristaja na istem
travniku in se ustavi deset metrov od mene. Vše~ mi je bil, ne
da bi vedel zakaj, in pokimal sem mu.
“Videti si bil osamljen,” sem rekel `e od dale~.
“Ti tudi.”
“Ne bi te rad nadlegoval. ^e sem odve~, bom kar šel.”
“Ne. ^akal sem te.”
Nasmehnil sem se. “Oprosti, ker sem pozen.”
“Je `e v redu.”
Snel sem o~ala in ~elado, splezal iz kabine in stopil na
tla. Prijeten ob~utek, po nekaj urah v Fleetu.
“Upam, da nimaš ni~ proti gnjati in siru,” je rekel. “Gnjat
in sir in mogo~e mravlja.” Brez rokovanja, brez kakršnegakoli
predstavljanja.
Ni bil velik. Lasje do ramen, temnejši od gume kolesa,
na katero je bil naslonjen. Jastrebje temne o~i, kakršne imam
rad pri prijatelju, pri komerkoli drugem pa povzro~ajo, da se
ne po~utim preve~ prijetno. Lahko bi bil karate mojster, ki se
pripravlja na svojo tiho demonstracijo mo~i.
Vzel sem sendvi~ in kozarec vode. “Vseeno, kdo si?”
sem rekel. “@e leta se klatim in preva`am ljudi, pa še nisem
sre~al potepuškega pilota.”
“Ni~ kaj dosti drugega ne znam,” je rekel `ivahno. “Malo
brkljam, lotam in razbijam, razdiram ’Cate’; na enem mestu
ostanem predolgo in `e imam probleme. Torej sem si napravil
letalo in zdaj ljudi preva`am za denar.”
“Kakšne vrste ’Cate’?” @e od malega sem nor na dizel
traktorje.

22